dwyer, morrigan cassie

morrigan c. dwyer

morrigan je zagotovo ena izmed bolj zanimivih pojav v mestu, vsaj tako pravijo nekateri ki so jo spoznali na podlagi njene osebnosti, ki pa je veliko bolj zapletena kot se morda zdi na prvi pogled. njen nedolžen videz je pravi odraz tistega, kar ona pravzaprav je ko ni poleg nje nikogar, ki bi ji delal družbo - tiha, zaprta vase, umaknjena pred težavami, a ko ji bi nekdo dal besedo, bi se spremenila v nekaj veliko bolj družabnega, kot takrat ko je sama. vendar pa vseeno nekateri jo vidijo kot napol noro, vsakič pripovedovati o zvezdnatem nebu in o tem, kako je sanjala o rožnatem oblaku, na katerem je sedela poleg svoje družine, katere ni videla že približno dvajset let. ljubezni do zvezd ni kot bivša študentka astrofizike nikoli pozabila. zmeraj je verjela v to, da življenje po zemeljskem življenju obstaja kje drugje, na kakšnem drugem planetu, daleč proč od kraja, kjer se je nahajala sedaj.

na svoj edinstven način je izjemno posebna in le stežka bi se to dekle lahko zamerilo komurkoli, tako da ima le redke sovražnike, ti pa so večinoma tisti ljudje, ki jih je poznala pred svojo smrtjo. dejstvo, da je mrtva jo je seveda nekaj let preganjalo, vendar pa je s pomočjo svoje knjižice pravil uspela preboleti prvo dobo tega, da je tukaj pravzaprav ujeta, ter se soočiti s tem, kdo pravzaprav je sedaj in kaj jo čaka v prihodnosti, čeprav ni morala prestopiti meja tega mesta. zmeraj ujeta tukaj, kaj? vendar pa, globoko v sebi še zmeraj verjame, da ima prav to posmrtno življenje nekakšen smisel.

kako je umrla skuša pozabiti, tistega, ki je bil odgovoren za njeno smrt pa ne sovraži. potihoma je radovedna o vseh legendah, ki so nastale po tistem poboju v dawes’-ovi vili in čeprav je bila del vsega, je to skoraj pozabila in se sedaj pogostokrat sprehaja ob ruševinah stare vile, ter, no ja, ljudem ki pridejo mimo včasih požene manjši strah v kosti - le kdo pa se ne bi bal pojave, ki naj bi bila mrtva že več kot dvajset let in izgleda tako zelo mladostno, kot dekle, ki je komaj začelo živeti, pa ji je usoda prekrižala načrte in preprosto pripravila zanjo nekaj povsem novega. tistim, ki se ji uspejo približati, se zdi, kot da dejansko ni prizemljena na ta planet, pač pa živi v oblakih. in če so prav ti ljudje pripravljeni sprejeti to, da dekleta verjetno ne zanima preveč, kako zelo sovražijo soseda iz leve hiše in je nekoliko drugačna, potem se tudi morrigan do njih vede prijateljsko - čeprav, če smo pošteni, ne pozna ravno maščevalnega duha v sami sebi. ali pa je vse skupaj le maska za vsem, kaj morrigan pravzaprav je? odgovor je na vas, da ga odkrijete.

“ali misliš, da če bi si močno zaželela to, da bi zopet živela, bi se moja želja uresničila? ali pa, če bi si zaželela to, da bi živela nekje drugje, v drugačni sedanjosti, brez da bi vedela, kaj sem bila v drugem svetu? ... pozabi, včeraj sem si zaželela to, da bi lahko šla izven meja mesta, pa se ta meja ni premaknila niti za milimeter. morda pa je položaj planetov v tem mesecu kriv, da je tako... morda bi lahko poskusila tudi naslednji mesec. bi bilo potem kaj drugače? ...

“včeraj se mi je sanjalo to, da sem skupaj s svojimi priljubljenimi osebami plavala na velikem, modrem oblaku. vendar, ko sem se zbudila, je bilo vse, kar sem lahko opazila odsev sence sivega oblaka. ali modri oblaki pravzaprav obstajajo? ali je modro le nebo?

“še vedno lahko vidim zvezde. ali niso lepe? veš, da je vsaka prav ta zvezda prav tako zelo goreče sonce, kakor naše, le da je od našega osončja oddaljeno več svetlobnih kilometrov. včasih se sprašujem, niso prav vsi ti, brezbitni planeti nekoliko osamljeni? verjetno morajo biti resnično žalostni. tudi jaz sem žalostna takrat, ko sem sama.

“si kadarkoli videl ocean? njegova mordrina je lahko tako zelo... obsežna. ne verjamem, da bom kadarkoli zopet lahko videla tako zelo veliko vode na enem mestu. nisem čisto prepričana tudi, če sem kadarkoli bila tam... mogoče pa me bo kdo peljal do tja, kaj misliš? ali spet pričakujem preveč, kakor mi zmeraj pravijo mimoidoči, ki se ustavijo ob meni in me poslušajo za nekaj trenutkov?

“kaj je moje ime? no, to je ena izmed mojih lastnosti, ki jih verjetno ne bom pozabila tako zelo zlahka. veš, kako zelo veliko pomenov ima prav to ime? zakaj? saj ni zvezda, ali nekaj podobnega. eno izmed njih je tudi temačna kraljica. ne verjamem, da se mi ravno poda, kaj pa ti? morda zaradi mojih las... prav tako ne vem, kako naj se počutim, ko me nekdo pokliče po tem imenu. ne veliko ljudi ve, kdo pravzaprav sem. ali je s tem kaj narobe?

“sem res tako zelo drugačna od ostalih? včasih gledam tiste, ki so še živi in tiste, ki so okoli mene... in ne vidim ravno kakšne velike razlike? so mogoče za to krivi moji lasje? oči? zmeraj sem mislila, da so moje oči nekoliko večje od oči ostalih... moji lasje pa se nikoli niso razlikovali od drugih. veliko ljudi je črnolasih, veš? kaj je na meni tako zelo drugačnega?

“zopet sem sanjala. tokrat so bile sanje nekoliko bolj srhljive, kot tiste z prelepim modrim oblakom. bila sem sama. okoli mene je bila tema. nihče me ni iskal, nihče me ni pogrešal. bila sem le jaz. še zvezd nisem opazila od nikoder. je bil to resnično konec? zakaj me je potem tam, kjer je bilo davno moje srce tako zelo stiskalo...?

“moje ime je morrigan in ponavadi se nahajam ob ruševinah dawesove vile. opišem naj se? pravzaprav nimam nikakršnega razloga zakaj bi se, in zakaj se ne bi. vendar pa nisem ravno najbolj zaupljiva do neznancev. in ti si neznanec. mogoče, ko te bom bolje spoznala... mogoče takrat.”

"i'll never let them hurt you,"

rule number one - you’re stuck in this town. literally
nikakor ne poskušaj priti ven iz tega mesta. ne bo ti uspelo in po vseh neuspelih poskusih lahko samo upaš, da boš nekoč, nekje, našla svoj mir in izpuhtela v nič. to pa še ne pomeni, da tukaj nimaš nič za početi - mogoče bi se sedaj lahko poživljenjko posvetila zvezdam in planetom, ki jih tako zelo obožuješ. mogoče ti bo čas dal odgovor na to, zakaj nisi pristala ob eni izmed njih po svoji smrti, čeprav bi te verjetno le-te scvrle že samo s svojo bližino. pusti se presenetiti. ne zganjaj panike. slabše tako ali tako ne more biti.

rule number two - you’re never going to age
minilo je že kar nekaj let od tvoje smrti in tega se zavedaš. a vseeno, tvoja pojava se ni nikoli spremenila niti za majhno podrobnost in je preprosto perfektna, brez kakršnega koli sledu o krvi in znamenjih, ki bi povedali tvojo smrt. če bi bila narcisoidna, bi verjetno to svojo popolnost izkoriščala sebi v prid. dvakrat premisli, vseeno, preden se kogarkoli dotakneš, pa četudi je samo za trenutek. saj veš, da je tvoje telo ledeno hladno tudi v najbolj vročem poletnem dnevu, zato pazi, še enkrat.

rule number three - you’re not the only one like this
resnica o tebi je, da si mrtva. ampak to še ne pomeni, da si edina, ki je v takšnem stanju. pravzaprav je okoli tebe toliko preminulih ljudi, toliko duhov, da bi jih težko naštela na obeh rokah svojih prstov. ampak hej, nisi sama, kajne? ni to tisto, kar je najbolj pomembno? no, mogoče ne ravno toliko.

kakorkoli to, da nisi sama, ti poda tri opcije: ali poskušaj pridobiti ljudi na svojo stran, s tem, da jim preprosto poveš kdo si, ali z njimi prijateljuješ brez, da bi jim povedala kdo si, ali pa se preprosto ne zmeniš za nobenega, ki ti prekriža pot in se izoliraš od vseh ostalih. prvo izmed teh opcij, bi verjetno vse tiste, ki so še zmeraj tako zelo srečni, da so živi odpihnilo proč od tebe v eni sekundi. drugo, bi verjetno nekoč prišlo na dan in bi se ponovila zgodba iz prve opcije, tako da je tretje verjetno še najboljše za vse skupaj, tebe in ostale. sama presodi, kaj hočeš.

drugi duhovi pa... no ja, nikoli ne boš vedela preden poskusiš.

rule number four - you can disappear - oh my,
se še spomniš, kako je bilo takrat, ko si to izvedela? pravzaprav je bila kar precej srhljiva izkušnja. ampak, preteklost gor ali dol, sedaj veš, kako celotna stvar deluje. najbolj nepriporočeno je, če jo uporabljaš v pretirano veliki gruči ljudi, kjer te imajo vsi na očeh razen, če imaš namen vse skupaj izjemno prestrašiti. sposobnost pa pravzaprav lahko pride prav, če se potikaš okoli mesta, kjer ne bi smela biti - saj veš, da kljub svoji smrti nisi izgubila svoje radovednosti in vtikanja v zadeve, ki te niso niti malo vpletale.

! pozor: uporabi to sposobnost takrat, ko bo v bližini oseba, ki te je poznala. razen če jo resnično sovražiš. potem... ja no, veš kam se vse skupaj lahko odvija.

rule number five - don’t get attached. to anyone. ever
včasih te bodo zaslepili spomini iz preteklosti, mogoče boš prišla vzkriž z nekom, ki ti je pred smrtjo pomenil ogromno, pa se ne boš imela časa skriti in bolečina ter vse ostale travme se bodo zopet vrnile na plano. to je tisti trenutek, ko se je najbolje umakniti proč od vsega sveta in se zapreti v eno izmed sob vile, ter počakati, da vse skupaj mine in gre mimo tebe. in ravno zaradi tega kar se je že zgodilo, je najslabše kar lahko narediš to, da se zopet navežeš na kogarkoli - le vprašanje časa je, kdaj ga oziroma jo boš izgubila in spet bo potrebno iti skozi vse čustvene trenutke, katerih se tako zelo izogibaš. zapomni si, bodi prijateljica, ampak le do tolikšne mere, da se lahko kadarkoli umakneš v pozabo. sliši se težko, vendar je najbolje za obe strani.

"can you stake my heart?"

first of, i'm excited to see this up and running! mislim, da ima potencial da uspe in zaživi, seveda s pomočjo vseh članov in administracije. kakorkoli, nikoli nisem imela nekega fiksnega aliasa, svojega osebnega imena pa ponavadi nisem nikjer izdala, tako da, bom na tem forum poznana kot venus. prihajam iz ljubljane in sem trenutno študentka socialnega dela na fakulteti za socialno delo v ljubljani. i like english, a lot. tako da upam da vas moja slovangleščnina ne bo kaj preveč motila. i'm into rp (slovene&english scene) for about 6 years. drugače pa sem pretežno, vsaj mislim da, družabna oseba, so if you need to ask me anything, please send me a pm :3