hamilton, dallas carter

dallas c. hamilton

3. 2. 2008
vse skupaj mi je zraslo čez glavo. kako prekleto napačen način za vbijanje znanja v negostoljubne glave podivjanih šestnajstletnikov so si izbrali. tisto sranje bi nekako lahko prenašal še šest let, če bi se sistem spremenil. pa se ni, in se po mojem še precej časa tudi ne bo, vsaj kolikor poznam trmoglavost naših voditeljev. ne bom se več vrnil nazaj, čez šolo sem potegnil črto. seveda očetu ne bo prav - vraga, nikomur ne bo prav – toda osebno me to ne briga. tako ali tako me ne morejo pregovoriti in če pogledamo realno so glede tega bolj ali manj nemočni. tudi če me ne izpišejo me bodo zaradi špricanja prej ali slej vrgli ven, morda se jim bom še zahvalil. kakorkoli, verjetno bom ta dnevnik kmalu zažgal, v njem je veliko preveč zapisanega čez šolo in zapor me ne mika. niti slučajno. nisem neka zanikrna barabica, ki se ji ne da hoditi k pouku in ima iq na ravni ledu. konec koncev v svojem celotnem življenju nisem dobil niti ene same ocene pod štiri, četudi sem učbenik ali zvezek v roke prijel zgolj v šoli. in najbrž bo cilliana prav to najbolj razpizdilo, da bi lahko postal praktično karkoli, doštudiral z odliko in bla bla bla naprej. k vragu, pa naj se pizdi.
faber est quisque fortunae suae.

#1
zrla sem v njegove rjave oči, tisto neverjetno toplino, ki mi je na kožo vedno znova priklicala mravljince. hotela sem se znebiti spon človeškega telesa, hotela sem se spojiti z njegovo dušo - njegovim bistvom, ki mi bo sicer ostalo za vekomaj skrito. vedenje, da je moja želja tako nedostopna me je zabolelo in v prsih me je stisnilo, da sem se morala zgrbančiti. komaj slišno sem zaječala, čeprav sem hotela kričati in razbijati. zakaj? z rokami sem se objela okoli ramen in si dolge - predolge - nohte zarila v napeto kožo na lopaticah. pustila sem, da mi lasje zdsnejo na obraz in skrijejo nemoč, ki me je prevevala. ne, ne skrijejo. zanj sem bila odprta knjiga, vedel je. vedel je, kako se počutim, vedel je, kdo sem. da, vedel je, kajti nekaj trenutkov pozneje sem pod brado že začutila njegove prste, nežne, ustvarjene za dotike. nekoliko mi je privzdignil glavo, poiskal moje oči in se s pogledom prikovanim nanje sklonil. dotaknil se je mojih ustnic, mi podaril življenje, mi podaril svet. vsaka celica v mojem telesu je utripala in kri me je žgala; gorela sem. shujšano telo s štrlečimi kostmi je izginilo, ostala je samo še temna noč in midva, ki sva jo osvetljevala. najboljši približek mojega hrepenenja.

opomba: spraševali bodo, zakaj pišeš v ženski osebi. ne pozabi sebe, povej jim, da je to tvoja odločitev!

"i'll never let them hurt you,"

»Dimidium facti qui coepit habet.«
He who has begun has the work half done.
― Horace

»Veritas vos liberabit.«
The truth shall make you free.

»Ars longa vita brevis.«
Art is long life is short.

»To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all.«
― Oscar Wilde

»Good friends, good books, and a sleepy conscience: this is the ideal life.«
― Mark Twain

»I'm the one that's got to die when it's time for me to die, so let me live my life the way I want to.«
― Jimi Hendrix

»The opposite of love is not hate, it's indifference. The opposite of art is not ugliness, it's indifference. The opposite of faith is not heresy, it's indifference. And the opposite of life is not death, it's indifference.«
― Elie Wiesel

»Love looks not with the eyes, but with the mind,
And therefore is winged Cupid painted blind.«
― William Shakespeare

»An artist is always alone - if he is an artist. No, what the artist needs is loneliness.«
― Henry Miller

»If you do not breathe through writing, if you do not cry out in writing, or sing in writing, then don't write, because our culture has no use for it.«
― Anais Nin

»This world is but a canvas to our imagination.«
― Henry David Thoreau

»There is no greater agony than bearing an untold story inside you.«
― Maya Angelou

»Lock up your libraries if you like; but there is no gate, no lock, no bolt that you can set upon the freedom of my mind.«
― Virginia Woolf

»The things you do for yourself are gone when you are gone, but the things you do for others remain as your legacy.«
― Kalu Ndukwe Kalu

"can you stake my heart?"

i'm infinity or erin, whatever you like more. stara sem štirinajst let, prihajam iz primorske. v rpgjevskih vodah sem že približno 3 leta, in odkar sem odkrila te forume so moja obsesija, haha. ne zdržim dolgo brez njih, tako da je res da imam vmes kašne pavze ko je inspiracija na nuli, ampak se potem vedno vrnem nazaj. i love it too much to let go hihi. anyway, zaenkrat je to moj edini lik na forumu, čeprav se mu bo mogoče pridružil še kakšen, who knows? če želite izvedeti še kaj, feel free to send me a pm :3